Kaj so vernakularni jeziki?

The naročni jeziki So skupni jezik in besede, ki jih uporabljamo za priložnostni pogovor z našimi sodelavci, prijatelji ali družino. Ta govor vključuje nespodobnost in besede slenga. Naredni jezik je tudi poseben jezik, ki nam pomaga pri komunikaciji.

Odvetniki in zdravniki imajo svoj jezik, tako kot cinefile. Vendar je uporaba naravnega jezika povsod; V šolah, na univerzitetnih tečajih, doma, v pisarnah, zakonu, medicini in v medijih.

Pravzaprav je jezik izhodišče za vsako literarno delo. Ta vrsta govora je posebej ena od literarnih tehnik, ki lahko doseže veliko povezavo z večino ljudi, kar ustvarja močno povezavo med njimi, ker so bližje njihovemu vsakodnevnemu pogovoru.

Poleg tega dialogi in stavki pogosto krepijo scenarij pripovedi in dodajajo globino, ki bralcem ustvarja občutek realizma. Po drugi strani so bili z vzponom humanističnih avtorjev v literaturi povrnjeni in zajeti naravni jeziki renesanse.

V tem smislu je v vseh kulturah obstajala jezikovna diskriminacija, kjer se v literaturi uporabljajo samo kultivirani izrazi ali specifični jeziki (kot v latinščini) in ko navadni ljudje niso govorili. 

Kratka zgodovina besednega jezika

Narodni jeziki so rezultat interakcije številnih kultur, ki vplivajo na jezik. Na primer keltskega jezika v svoj jezik vključimo naslednje besede: rock, lutka, maslo, črni puding, slanina, pivo in palico.

Obstajajo tudi ibersmi, kot so: zajec, tele, klop. Od feničana sprejmemo naslednje besede: imena, kot so Elisa, Emmanuel in besede Vaca in Cádiz. Iz baskov: ostanki, skrilavca, plaz.

Na splošne značilnosti, Rimljani pred tretjim stoletjem do.C je vplival in obogatil naš španski jezik, ko je v tem stoletju vdrla Hispania, ki je prispevala v vulgarno latinščino.

Kmalu zatem so visigoti začeli počasen proces jezikovne razdrobljenosti, ki je povzročil različna španska narečja, Arabci leta 711 D.C je prevladoval na celotnem Iberskem polotoku (razen severnih gora), ki je prispeval približno 4 tisoč arabizmov.

Nekaj ​​primerov besed, ki smo jih sprejeli v svojem dnevnem jeziku, so: preproga, stražna stolpa, olje, oljka, bazilika, zidar, župan, kanalizacija, spalnica. In med drugim; Alkohol, lucerna, algebra (aritmetika), bombaž, upanje (če želi Allah).

V nizkem srednjem veku je Antonio de Nebrija napisal kastilno slovnico, ki je bila prva v vulgarnem jeziku. Juan de Valdés, v svojem Jezikovni dialog (1535), izraža pomen dedovanja filologa z besedami:

"Vsi moški so bolj dolžni ponazoriti in obogatiti jezik, ki je naraven za nas in da sesamo v joške naših mater, ki ne tisti, ki je privlačen in se ga učimo v knjigah."

V moderni dobi, z osvajanjem Amerike, se Kastiljci začnejo imenovati španščino in je obogateni z avtohtonimi besedami, kot so: Cocuyo, Colibrí, Daiquiri, Hamaca, orkan, Henequén, Iguana, Karib, tobak, maní.

Kar zadeva Afričane, so besede sprejete v našem narodu: bomba, candungo, cocolo, cocoroco, burundanga, izboklina, fufú, funkcija, chévere, denga, anamú

In od anglo -saksonov sprejemamo besede, kot so parkiar, sprosti, dron, ok, gufear, med drugimi. 

Vernakularna literatura

Vernak je literarni žanr, ki uporablja jezik, ki se vsak dan uporablja pri pisanju in govoru. Drugače se od pisnih del, saj običajno sledijo formalni raznolikosti jezika. Beseda "vernakularna" se nanaša na pisanje ali pogovor o javnosti.

Izvor vernakularne literature najdemo v srednjem veku v različnih državah Evrope. Pravzaprav je bila latinščina jezik zgodovinskih dokumentov, religija in navadni ljudje tega sploh niso govorili v srednjeveški Evropi niti v sanskrtskem jeziku v Indiji.

Vendar so pisatelji besednega jezika razhajali formalne trende pisanja v jeziku navadnih ljudi, kot so Dante, Geoffrey Chaucer in Mark Twain. Dante Alighieri je bil v skladu s tem prvi, ki je v svoji znameniti epski pesmi uporabljal besedni jezik, Božanska komedija. 

Dante, Petrarca, Boccaccio je med drugimi humanisti rešil starodavne jezike, da bi sporočil svoje ideje, hkrati pa so menili, da so narodni jeziki učinkovito sredstvo za prenos znanja in hkrati gojili znanost.

Pesnik Dante Alighieri je zapisal v latinščini Vulgarijeve eloketije (O vulgarnem jeziku) Da bi vzbudili vsakodnevni italijanski govor, ki ni upošteval statičnega jezika, ampak nasprotno, jezik, ki se je razvil in ga je treba v zgodovini kontekstualizirati.

Besedni jezik v primerjavi z narečjem

Po drugi strani je besedni jezik uporaba običajnih, vsakodnevnih in jasnih lokacij pri govoru ali pisanju, medtem ko je narečje povezano z določeno regijo, geografskim območjem, določenim družbenim razredom ali poklicno skupino.

Poleg tega uporablja ugledno izgovorjavo, besedišče in slovnico, kot so prebivalci Šangha, ki ima v svojem narečju drugačno izgovorjavo, ki v Yunnanu.

Argot v primerjavi z vernakularnim jezikom

Razlika med slengom in vernakularnim jezikom je v tem, da je sleng skrivni jezik, ki ga uporablja več skupin (vključno s tatovi, vendar ne omejeno na druge kriminalce), da tujcem preprečijo razumevanje njihovih pogovorov. Po drugi strani je narodni jezik jezik nacionalnega ljudstva ali jezika. 

Žargon

Jarge je terminologija, ki je še posebej opredeljena glede na določeno dejavnost, poklic, skupino ali dogodek.

Ljudski jeziki in izobraževanje

Zelo pomembno je upoštevati, da jezik, ki se ga naučimo v otroštvu.

Materni jezik je vreden ohranitve in upoštevati moramo, da se jezik razvija iz roda v generacijo, ki se spreminja v izgovorjavi in ​​besedišču, da jih začnejo uporabljati vsi člani skupnosti in države.

Za ohranitev kulturnih značilnosti našega jezika je pomembno, da se ga prenašajo v šolah, ki jih je treba vključiti v njihov učitelj.

Reference

1. Literarne opreme.mreža. Besedna definicija. 28-1-2017, na spletnem mestu LiterayDevices. Izvlečeno iz: literarne opreme.mreža.
2. Stackexchange.com. (2013). Argot proti žargonu. 28-1-2017, iz beta jezikoslovja, pridobljene iz: jezikoslovje.Stackexchange.com.
3. Mata Induráin, c. (2012). Humanizem in obramba besednih jezikov. 28-1-2017, WordPress.com. Izvlečeno iz: nsulabaranaria.WordPress.com.
4. Unesco.org. (1954). Uporaba besednih jezikov pri poučevanju. 28-1-2017, iz Unesca, izvlečenega iz: Unesdoc.Unesco.org.