Huasteca Jezikovna izvor, značilnosti in besede

The jezik Huasteca To je eden od jezikov avtohtonih skupnosti, ki so živeli v mezoameriškem obdobju. To je del majevskih jezikov, ki so bili govorjeni ali še vedno uporabljeni v državah, kot so Gvatemala, Mehika in Belize.

Huasteco je značilen za skupnosti, ki so se naselile v zvezni državi Veracruz in v San Luis de Potosí. To je edino narečje, ki ostane v uporabi skupine Huasteco, saj je jezik Chicomuseteca izginil okoli 80. let.

Tradicionalno praznovanje govornih skupnosti Huasteca. Vir: Juanmendiola [CC BY-SA 3.0 (https: // creativeCommons.Org/licence/by-sa/3.0)], prek Wikimedia Commons.Obstajajo trije načini, kako se v svojem jeziku sklicevati na jezik Huasteco: Tének, Tenec in Teenek.

Po splošnem zakonu o jezikovnih pravicah avtohtonih ljudstev je Huasteco nacionalni jezik v Mehiki, kot pri več kot 60 avtohtonih jezikih (ne da bi upoštevali nekatere različice).

Kot vsi avtohtoni jeziki je tudi Huasteco šel skozi številne težave, da bi ohranil svojo veljavnost in pomen v skupnostih. Prihod Špancev je imel velik vpliv in to je bil jezik, ki je postal prepovedan, njegova uporaba.

[TOC]

Izvor

Skupnosti Huastecas izvirajo od tisoč let pred Kristusom. Oblikovali so se zahvaljujoč selitvam majevskih civilizacij. Čeprav Huastecos izhaja iz Maje, so skupnosti, ki so se razlikovale od vseh drugih majevskih skupin ali društev, ki so obstajale.

V primeru jezika Huasteca je bil eden najpomembnejših dogodkov, da so Španci kaznovali uporabo tega jezika, ko so v obdobju kolonizacije dosegli na ameriško celino.

Uspelo mu je premagati te ovire in je trenutno eden od avtohtonih jezikov, ki ostaja živ in o njem še vedno govori na tisoče ljudi v različnih skupnostih v Mehiki. Zelo pomembno dejstvo, ki upošteva, da njen izvor izhaja iz predkolumbijskega obdobja.

S časom so znanstveniki preučevali vse, povezano z avtohtonimi jeziki v Mehiki, in ugotovljeno je bilo, da ima jezik Huasteco veliko podobnosti s Chicomuselteco (jezik, ki je izginil konec 20. stoletja).

Jezik Huasteca je razdeljen tudi na dve drugi narečji, ki imata povezavo z območjem, kjer se nahajajo njene skupnosti, San Luis de Potosí ali Veracruz. Čeprav so najbolj razvpite razlike med tema dvema vrstama Huasteca povezane s fonemi.

Značilnosti jezika Huaseca

Eden najpomembnejših elementov jezika Huasteco je, da je znan kot ergativni jezik. To je skupna značilnost majev, baskov ali jezikov, ki izhajajo iz Eskima ali tistih, ki jih govorijo v Avstraliji.

Da je jezik Huasteca ergavljiv, pomeni, da se beseda uporablja za smiselno del stavka. V španščini ni egacijskih primerov, vendar bi predlogi izpolnjevali bolj ali manj isto funkcijo. Razlika je v tem, da se egativa uporablja za označevanje glavnega junaka dejanja in ne sprejemnika kot v španščini.

Prav tako se razlikuje po uporabi besed za določitev osebnih zaimkov, razlikovanje med ednino in množino ali preprosto za označevanje nesestranskih oblik glagolov.

Znan je tudi kot naglasni jezik. To je klasifikacija, ki je narejena iz jezikov, ki upoštevajo ritem, s katerim se rečejo besede jezika Huasteca. V tem smislu se naglas jezika Huasteca vedno uporablja v zadnjem dolgem samoglasniku besed tega jezika.

Če izraz nima dolgega samoglasnika, se naglas postavi v začetni samoglasnik besede.

Abeceda je oblikovana iz petih vrst samoglasnikov, ki so posledično razdeljeni na zaprte, vmesne in odprte.

Medtem ko obstaja 15 soglasnikov, ki imajo različice. Način izgovarjanja teh samoglasnikov ima veliko podobnosti s španščino, čeprav je treba upoštevati nekaj vidikov.

Zmeda

Pomembno je vedeti, kako prepoznati različne uporabe, ki se nanašajo na izraz Huasteco. Obstaja jezik Huasteco, ki izhaja iz majev in je nahuatl Huastece, ki je bila govorjena v bližnjih območjih, vendar se rodi, kot mu dobro razlaga, Nahuatl.

Besede v Huastecu in njen pomen

Običajno je poznavanje osnov v najpomembnejših jezikih ključno za obrambo v drugih kulturah, zlasti pri potovanju v druge države.

V primeru Huasteca je nekaj osnovnih besed, ki so lahko kadar koli koristne: Taj Kanenek, Wakla Neneck, Kgack Namal Itz Tam; Kaj pomenijo: Dobro jutro, dober dan in hvala.

Ushum pomeni ženska, īnik pomeni moški. Številke od 1 do 5 so Jún, Tsáb, Ox, Tse 'in Bó'.

Radovednosti

Eno najpomembnejših dejstev za ohranitev jezika Huasteca je bilo zahvaljujoč delu Ane Kondika, ki je bila odgovorna za prevajanje zgodovine Mali princ Temu avtohtonemu narečju.

Po mnenju Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) obstaja šest stopenj, ki določajo vitalnost, ki jo imajo različni jeziki, priznani na svetu.

Glede na popis, ki ga Unesco izvaja na jezikih, ki grozi, da bo izginil na svetu, Huasteco trenutno velja za ranljiv jezik. Ocenjuje se, da več kot sto tisoč ljudi ta jezik govori v različnih regijah Mehike.

Jeziki, ki jih najdemo na ranljivi ravni, so tisti, ki se na družinski ravni uporabljajo več kot karkoli za komunikacijo. Otroci pogosto poznajo pravila in elemente teh jezikov.

Po ZDA in Kitajskem je Mehika država z več jeziki, ki jih Unesco prizna s 143. 52 teh jezikov ima raven vitalnosti, ki velja za ranljivo.

Nacionalni inštitut za avtohtone jezike v Mehiki (Inali) je prav tako dosegel enak zaključek kot UNESCO in meni, da raven izginotja jezika Huasteca ni neizogibna. Posebej se uporablja v mestih, kot sta Bothyuca ali Tancoco, oba v zvezni državi Veracruz.

Carlos de Tapia Zenteno je bil pomemben mehiški avtor Huastecas Works. Sredi -18. stoletje je v tem avtohtonem jeziku objavil dve deli.

Reference

1. Hooft, Anuschka van 'T in José Antonio Flores Farfán. Nahua jezikovne in kulturne študije Huastece. Avtonomna univerza v San Luis Potosi, 2012.
2. Martínez Hernández, epifanio. Anc cau. Editions Café Cultura, 2008.
3. Ruvalcaba Mercado, Jesús et al. Huasteca, ogled njegove raznolikosti. Center za raziskave in višje študije socialne antropologije, 2004.
4. Streser-Péan, Guy in Guilhem Olivier. Izlet v Huasteco s Guy Surseder-Péan. Sklad za ekonomsko kulturo, 2008.
5. Tapia Zenteno, Carlos De in Bartolomé Catanõ. Huasteca jezikovne novice. Imp. Iz mehiške Bibliotheca, 1767.
6. Tapia Zenteno, Carlos de et al. Apologetska paradigma in novice o jeziku Huasteca. Univ. Nacionalna avtonomna Mehika, inst. Filološke raziskave, 1985.