Logični argumenti

Kaj so logični argumenti?

Logičen argument je tisti, ki temelji na sposobnosti razuma sprejemnika. Ne glede na to, ali so v pisnih ali oralnih besedilih, ljudje uporabljajo argumente, da poskušajo prepričati svojega sogovornika ideje. Ti argumenti so sestavljeni iz dveh ali več prostorov, iz katerih se posledica pridobiva posledica.

V primeru logičnih argumentov mora biti zaključek logična posledica samih prostorov. Poleg tega morate imeti doslednost, da boste prepričani. V tem smislu je še en od dejavnikov, ki so značilni za logične argumente, ta, da so deduktivni.

Kljub temu sklep ni nujno, da je resničen, saj se lahko pojavijo napake, ko ga vzamejo ven ali padejo v tisto, kar se imenuje zmota. Ti navajajo napačne zaključke, ki se začnejo iz resničnih prostorov.

Pri razvoju tovrstne argumenta se pošiljatelj zateče k odnosom med prostori in tako tvori silogizem. Na splošno se za zagotovitev večje sile za zaključek dejavniki, kot so dokazi, znanost ali ki jih je v zadevi zagovarjal organ.

Značilnosti logičnih argumentov

Ena od podlag vseh logičnih argumentov so razmerja med različnimi koncepti. Med njimi so tisti vzročni učinek, beton-abstrakt ali rezultat stanja.

Najpogostejša predstavitev logičnega argumenta je silogizem. To je sestavljeno iz dveh prostorov, iz katerih se pridobiva logični zaključek.

Številne od teh argumentov so okrepljene z dokaznimi orodji, kot je vključitev dejstev, znanih kot določene, znanstvene teorije ali izjave organov v določeno zadevo.

Deduktivni logični argument

Dejstvo, da je odbitek, pridobljen iz prostorov, veljaven, to ne pomeni, da je zaključek resničen. Veljavni pogoj deduktivnega argumenta je treba le sklep imeti logiko na podlagi uveljavljenih prostorov.

Po drugi strani pa je argument, ko zaključek sklepa iz resničnih premis, uvrščena med trdne.

Razredi racionalnih logičnih argumentov

Ena od klasifikacij logičnih argumentov je naslednji:

• Sklepanje po analogiji: Sender se za razvoj zateče k obstoječi podobnosti med dvema konceptoma, idejami ali bitji. Iz te podobnosti ugotovite, da če nekaj velja za eno, mora biti tudi za obema. Tako se na primer ta argument uporablja, ko arheološki ostane na območju, ki spominja na druge na drugem območju. S tem sledi, da jih je izdelala ista kultura.
• Obrazložitev za posplošitev: Začne se iz podobnih primerov, da bi pritrdili skupne podatke vsem. Preprost primer bi bil, da če imajo ljudje, ki pijejo meso, holesterol in se izkaže, da Juan poje meso, potem mora Juan imeti holesterol.
• Sklepanje za znake: V tem primeru se uporabljajo indikacije, ki kažejo na obstoj dejstva. V primeru simptomov nekaterih bolezni je zelo pogosta. Če imate tako vročino, mraz in kašelj.
• Sklepanje zaradi vzroka: V teh argumentih izdajatelj uporablja vzročnost, da okrepi svoj zaključek. Primer bi lahko potrdil, da je Marija kratka in šibka, ker je mati med nosečnostjo pila alkohol.

Vrste argumentov

Po drugačnem kriteriju lahko logične argumente razdelimo tudi na naslednje vrste:

• Glede na prepričevanje, ki ga dobite: V tem smislu jih lahko razdelimo s šibkimi argumenti, ki so zlahka rabirni; trdni argumenti, katerih moč jih otežuje zavračanje; ali neizpodbitne, tiste, ki jih je nemogoče zanikati.
• Glede na njegovo formalno veljavnost: Ta vrsta je odvisna od prilagoditve argumenta na najbolj strogo logiko. V tem smislu lahko obstajajo veljavni ali neveljavni argumenti.
• Odvisno od vsebine istega: Če povzamemo vrstice, so te vrste argumentov razdeljeni v skladu s kulturnimi in družbenimi kategorijami. Čeprav je več odvisno od več dejavnikov, je glavnih:

1. 1. Teme obstoja, ki potrjuje, da so stvari prisotne tistim, ki ne obstajajo.
   2. Teme uporabnosti: koristno je naloženo neuporabnim ali kar ni produktivno.
   3. Teme morale: V tem primeru se argument osredotoča na spremljanje tradicionalnih moralnih idej.
   4. Teme količine: Ta pristranskost v argumentih določa, da je to, kar je veliko do tistega, kar je malo.
   5. Kakovostna tema: Najpomembnejše je biti najbolj pozitivno.

Nevarnost napak

Eno od tveganj, ki jih predstavljajo logični argumenti, so tako imenovane napake. Za njih je značilno, da dosežejo lažni zaključek, ki temelji na določenih prostorih.

Glavni vzrok je napaka z pridobivanjem logičnega zaključka teh določenih prostorov. Med primeri teh napak so naslednje:

- Pedro ima brado
Pedro je človek
Zato imajo vsi moški brado

- Ko dežuje, se ulica zmoči
Ulica je mokra
Zato je moralo biti deževalo (ne upošteva drugih možnosti, kot je namakanje).

Primeri logičnih argumentov

Spodaj si lahko ogledate vrsto logičnih argumentov:

Primer 1

1. Vsi moški so smrtni (prva predpostavka).
2. Sokrat je človek (druga predpostavka).
3. Zato je Sokrat smrtonosen (zaključek).

Primer 2

1. Vsi znanstveniki so inteligentni (prva predpostavka).
2. Antonio je znanstvenik (druga predpostavka).
3. Antonio je inteligenca (zaključek).

Primer 3

1. Levi jedo meso (prva predpostavka).
2. Živali, ki jedo meso, so mesojedi (druga predpostavka).
3. Levi so mesojedi (zaključek).

Primer 4

1. Pomaranče so sadje (prva predpostavka).
2. Sadje ima vitamine (druga predpostavka).
3. Pomaranče imajo vitamine (zaključek).

Primer 5

1. Vse številke, ki se končajo v 0 ali 5, so deljive med 5 (prva predpostavka).
2. 35 se konča v 5 (druga predpostavka).
3. 35 je delitev med 5 (zaključek).

Primer 6

1. Da bi diplomirali, morajo študenti odobriti vse predmete (prva predpostavka).
2. ANA ima vse odobrene predmete (druga predpostavka).
3. ANA bo diplomirala (zaključek).

Primer 7

1. Plazilci so živali hladno (prva predpostavka).
2. Kače so plazilci (druga predpostavka).
3. Kače imajo hladno kri (zaključek).

Primer 8

1. V nedeljo mi ni treba iti v službo (prva predpostavka).
2. Danes moram v službo (druga predpostavka).
3. Torej danes ni nedelja (zaključek).