Kromatidi

Kaj je kromatid?

A Kromatid Gre za eno od dveh izvodov, ki nastane z razmnoževanjem evkariontskega kromosoma, ki je opazen le med dogodki celične delitve, kot sta miitoza in mejoza.

Med mitotsko delitvijo so sestrski kromatidi posledica razmnoževanja DNK istega kromosoma in se razlikujejo od homolognih kromosomov, v katerih ti izhajajo iz dveh različnih posameznikov, matere in očeta, zato kljub temu, da se rekombinirajo niso enaki drug drugemu.

Sestrski kromosom in kromatidi

Tako so kromatidi del vseh evkariontskih kromosomov in izpolnjujejo bistvene funkcije pri zvestega prenosa genetskih informacij celice na potomce, saj je na primer genetska vsebnost dveh sestrskih kromatidov celice v mitozi identična.

Na splošno je vsak kromatid sestavljen iz DNK, ki je vpisana na jedra, ki jo tvorijo oktameri histonskih beljakovin, ki aktivno sodelujejo pri uravnavanju izražanja genov, ki jih vsebuje omenjena molekula DNK.

Kot je razvidno le med delitvijo, se kromatidi običajno opazujejo v parih, tesno tesno skupaj po celotni dolžini in zlasti v regiji Centromere.

Kromatidne funkcije

Splošna shema kromosoma, kjer je nakazan kromatid (vir: myckel [cc do 3.0 (https: // creativeCommons.Org/licence/by/3.0)] prek Wikimedia Commons)

Kromatidi so nosilci jedrskih struktur genetskih in epigenetskih informacij vseh evkariontskih celic. Te so potrebne za pravilno porazdelitev dedne materiala med celično delitvijo, bodisi z mitozo bodisi z mejozo.

Tvorba celic med mitozo in gametami

Ker se izraz še posebej uporablja za nanašanje na podvojeni genetski material kromosoma, kromatidni spolni.

Vam lahko služi: heterohronije

Genetski material, ki je vsebovan v kromatidi in ki prehaja iz celice v potomce skozi celično delitev.

Prenos genetskih informacij

Pravilna segregacija sestrskih kromatid je bistvenega pomena za delovanje živega bitja, ker če se te ne prenašajo z zvestobo iz ene celice v drugo ali če niso ločene med delitvijo, genetske motnje, ki so škodljive za razvoj razvoja razvoja organizma.

Zgoraj še posebej velja za diploidne organizme, kot so na primer človeška bitja, vendar ne povsem za druge poliploidne organizme, kot so rastline, saj imajo "nadomestne" igre svojih kromosomov, torej jih imata v več dveh kopijah.

Ženske, če naštejemo primer, imajo dve izvodi spolnega kromosoma X, tako da bi lahko vsaka napaka podvajanja v enem od njih "popravila" ali "spremenjena" z informacijami, ki so prisotni v drugi, v nasprotju z moškimi, imajo en sam izvod kromosoma in in le enega od X kromosomov, ki niso homologni.

Deli kromatid

Kromatid nastane z dvojno organiziranim in kompaktnim dvojno pasovnim molekuli DNK. Zbijanje te molekule se daje zahvaljujoč povezanosti z naborom histonskih beljakovin, ki tvorijo strukturo, imenovano nukleozom, okoli katere je vpisana DNK.

Vpis DNK okoli nukleosomov je mogoč, ker imajo histoni obilno aminokisline s pozitivno obremenitvijo, ki elektrostatično upravljajo z negativnimi obremenitvami, značilnimi za nukleinsko kislino.

Vam lahko služi: citoplazemska dediščina

Nukleosomi se sami valjajo, še bolj stiskajo in tvorijo nitasto strukturo, znano kot 30 nm vlakna, ki je tisto, ki so ga opazili med miitozo.

V regiji te datoteke je kompleks DNK proteina, imenovan Centromero, v katerem je Cinetocoro, kjer se med celično divizijo pridruži mitotski vreteno.

Kromatidi med mitozo

Na koncu mitotske profaze je mogoče preveriti, ali je vsak kromosom sestavljen iz dveh nitk, združenih v celotni strukturi in zlasti v bolj kompaktni regiji, znani kot Centromere; Te nitke so sestrske kromatide, produkt predhodne podvajanja.

Kromosomi med postopkom delitve celic (vir: SynTaxeRer55 na angleškem jeziku Wikipedia [CC BY-SA 3.0 (http: // creativeCommons.Org/licence/by-sa/3.0/)] prek Wikimedia Commons)

Ozka zveza med sestrskimi kromatidi v celotni strukturi je dosežena zahvaljujoč beljakovinskemu kompleksu, imenovanem kohesina, ki deluje kot "most" med obema. Ta kohezija je vzpostavljena, ko se DNK ponovi, pred segregacijo kromatidov proti hčerinskim celicam.

Ko se sestrske kromatide med metafaznimi vrzeli ločijo, se vsaka kromatida, ki je ločena na eno od hčerinskih celic.

Kromatidi med mejozo

Večina evkariontskih celic organizmov, ki imajo spolno razmnoževanje, ima v svojem jedru nabor kromosomov iz enega starševca, drugi pa od drugega, to je nekaj kromosomov matere in drugih očetov, ki so znani kot homologni kromosomi, Ker so genetsko enakovredni, vendar niso enaki.

Vam lahko služi: prevladujoč in recesivni značaj

Vsak homologni kromosom je zelo urejena DNK in beljakovine (kromatid).

Pred spolno celico med mejotsko fazo je vsak homologni kromosomski dvojnik.

Med profazo prve mejotske delitve homologni kromosomi (očeta in matere), ki so že sestavljeni iz dveh sestrskih kromatidov, se med seboj približujejo celotni dolži sestavljen iz vsakega homolognega kromosoma in njegove kromatidne sestre.

Synapse omogoča genetsko izmenjavo ali rekombinacijo med homolognimi kromosomi, ki se bodo pozneje ločili med anafazo I mejoze in se bo porazdelila v ločenih celicah.

Sestre kromatid vsakega homolognega kromosoma so med prvo mejotsko delitvijo ločene kot ena sama enota, saj so izpodrivane proti isti celici, vendar se med mejozo II ločijo med seboj, kjer se celice proizvajajo s haploidnim številom kromosomov.