8 pesmi z onomatopomeji

Pesem z onomatopoeia se nanaša na odsev zvoka skozi stavke, ki omenjajo zvočno dejanje. Na primer: "Zvok valov se je slišal, kako se lomi ".

Čeprav je zunaj liričnega konteksta, je Onomatopeeia običajno predstavljena s pisno enakovrednostjo zvoka (na primer Miau zavijanje mačke), v poeziji iščemo več učinka, znanega kot imitativna harmonija.

Onomatopeeia si prizadeva, da bi zvok projicirala skozi besedno zvezo, ki prevaža bralca ali poslušalca. Lahko je tako preprosto kot "Ptice so bile slišane ".

Seznam pesmi z onomatopoeia

- Poslušaj -Vladimir Maiakovski

Poslušaj!
Zvezde so osvetljene,
To pomeni
da je nekdo potreben,
da nekdo želi svoj obstoj,
nekdo meče
Margaritas prašičem?
Napad
proti nevihti in prahu,
Dosegel je Boga,
Strah, da bi bil v zamudi.
jočem,
poljubil njegovo golo roko,
Implored-
Potreboval sem zvezdo!-
prisegel
ki ne bi moglo prenesti
Njegovo mučeništvo brez zvezd.
Po
Hodil je s tesnobo
pretvarja se, da je mirna.
Rekel je eno:
"Zdaj se počutiš bolje, kajne?
Ne jočeš več?"
Poslušaj!
Zvezde so osvetljene-
Ali to pomeni, da nekdo
Potrebuje jih? Sredstva
To je nepogrešljivo
to vsak večer
nad strehami
Sijaj vsaj eno zvezdo?

Ta pesem je od ruskega dramatika in pesnika Vladimirja Maiakovskega, največjega eksponenta ruskega futurizma, literarnega toka, povezanega s futurizmom, ki se je pojavil v Italiji.

Oba gibanja sta tesno povezana in ohranjata številne podobnosti med seboj.

Ponavljajoče se uporabi reference na zvezde in kako so te sposobne zagotoviti svetlobo v temi, ki se natančno osredotočajo na dinamiko, ki jo dajo v noč, in tiste, ki so v njej.

To je zelo jasen primer vzvišenosti, iskane v futurizmu.

- HUG -Filippo Marinetti

Ko so mi rekli, da ste odšli
Kje se ne vrne
Prvo, kar sem obžaloval
Veliko več
Velikokrat še veliko več
Smrt te je vzela in me zapustila
Samo
Samo
Tako mrtev
Zanimalo je,
Ko se nekdo izgubi v krogu moči
Da smo v življenju,
Ta krog, kjer se prilegajo le štirje,
Ta krog,
Napadene primeri (odprtine)
Radosti
Gledališča
To je den
Za brate
In sramota, ki se ne prilega v notranjost
Ena
In žalost, ki nam je žal, da smo nas utopili
Zanimalo je,
Ko postane vaše življenje pred in po njem,
Zunaj se vam zdi enako
V tebi v dveh
In eden od njih
In eden od njih
Skriva v prsih
V prsih
Kot postelja
In kdaj je
Ne gre več
V življenju
dragi
Življenje
Kakšne žalosti ne morem
Postani starejši
S tabo.

Je ena od pesmi glavnega promotorja in promotorja futurizma, Filippo Marinetti.

Pripoveduje vprašanje, ki je zelo koristno v poeziji, romantiki, z zgodbo o izgubi ljubljenega bitja in kasnejših žalosti in razmišljanju, ki ga to ustvarja.

- Četrta tajna pesem Madelaine -wilhelm Apollinaire

Moja usta bodo imela gorenje Averne,
Moja usta bodo za vas sladkost sladkosti,
V tvojem srcu bodo kraljevali angeli mojih ust,
Moja usta bodo križana
In vaša usta bodo vodoravni les križev,
Toda kakšna usta bodo navpični les tega križa.
Oh navpična usta moje ljubezni,
Vojaki mojih ust bodo vajice odpeljali na napad,
Duhovniki mojih ust bodo videli vašo lepoto v njihovem templju,
Vaše telo se bo med potresom mešalo kot regija,
Oči se bodo nato naložile
Od vsega ljubezni, ki se je zbrala
v očeh vse človečnosti, saj obstaja.

Moja ljubezen
Moja usta bodo vojska proti tebi,
Vojska, polna neumnosti,
Kaj se spremeni enako kot čarodej
Poznajte svojo metamorfozo,
No, tudi moja usta nagovarjajo vaše uho
In najprej vam bodo moja usta povedala ljubezen,
Od daleč zamrmra
in tisoč angelskih hierarhij
ki pripravijo sladki paradisiak,
In moja usta so tudi vrstni red, zaradi katerega ste moj suženj,
In tvoja usta mi dajo Madeleine,
Tvoja usta, ki poljubijo Madeleine.

Napisal Wilhelm Apollinaire, francoski pesnik in romanopisec, kjer z uporabo številnih metafor za vojno in smrt izraža ljubezen in privlačnost do ženske po imenu Madelaine.

Uspe pravilno združiti futurizem z onomatopoeia, tako da vzbudi občutek ljubezni in predstavlja zvoke v verzih, kot so Moja usta usmerijo vaše besede k ušesom.

- Hrbtenična flavta -Vladimir Maiakovski

Za vse vas,

tisti, ki so bili všeč ali všeč,

rešene svete slike v jami,

Dvignem lobanjo, polno verzov,

Kot kozarec vina v namiznem toastu.

Mislim vedno pogosteje:

Bolje bi bilo, če bi postavili konec

S konico krogle:

Danes,

za vsak slučaj,

Dam se poslovilni koncert.

Spomin!

Zbirajte v možganski sobi

Neizčrpne vrste ljubljenih.

Vlijemo oko smeha v oči.

Krži zadnjo poročno noč.

Vzpostavili veselje do mesa v mesu.

Da noč ne pozabi nikogar.

Danes se bom dotaknil flavte

V moji hrbtenici.

Delo Vladimirja Maiakovskega, ki temelji na besedni igri, kjer se predstavlja na koncertu v spremstvu veliko ljudi, ki se smejijo, govorijo in pijejo vino, medtem ko "igra" hrbtenico hrbtenice kot flavta.

- Noč -juan Larrea

Noč je odprla svoj dežnik
Dežuje
Dežne ptice
Picotean pšenica lužev
Drevesa spijo
Na nogi
Flatter, Flatter
Narišite avto
Njegov zadnji niz endecasyllable
Človek prečka kot slaba misel
Vodni komarji
Colmene luči
Krilate požare
trepetanje
Dežuje

Night je avant -degardna futuristična pesem, ki jo je napisal španski pesnik in esejist Juan Larrea.

Uporaba Onomatopeeia velja za povezovanje deževne noči, kjer zvok dežja in ptic del mesta vibrira.

- Oh vrata vašega telesa ... -Wilhelm Apollinaire

Oh vrata vašega telesa
Jih je devet in vse sem jih odprl
Oh vrata vašega telesa
Obstaja devet in zame so bili vsi spet zaprti

V prvih vratih
Jasen razlog je umrl
Era, se spomniš? Prvi dan v Nici
Tvoje levo oko in tudi kači
K mojemu srcu
In da je levi videz znova odprt

V drugih vratih
Vsa moja moč je umrla
Era, se spomniš? V hostlu v Cagnesu
Desno oko je utripalo kot moje srce
Vaše veke bije kot Breeze las cvetje
In da se vrata pravega pogleda ponovno odprejo

V tretjih vratih
Poslušajte pretepanje aorte
In vse moje arterije otečijo za vašo edino ljubezen
In da je vaše levo uho znova odprto

V četrtih vratih
Sem posprem vse izvire
In uho se sliši iz čudovitega gozda
Naložite to pesem ljubezni in gnezdij
Tako žalostno za vojake, ki so v vojni
In da se vrata desnega ušesa znova odprejo

V petih vratih
To je moje življenje, da te prinesem
Era, se spomniš? Na vlaku, ki se je vrnil iz Grasse
In v senci zelo kratko zelo kratko
Vaša usta so mi povedala
Besede obsodbe, tako perverzne in tako nežne
Vprašam svojo poškodovano dušo
Kako jih lahko slišim, ne da bi umrl
Oh, tako močne besede tako močne, da se mi zdi, da se mi zdi, da se jih dotaknem
In da se vrata ust spet odprejo

V šestih vratih
Vaša gnilozastanja Oh Guerra prekine
Tu so vse vzmeti s svojimi rožami
Tu so katedrale s kadilom
Tu so vaše pazduhe z njihovim božanskim vonjem
In vaše dišeče kartice, ki jih vonjam
Med urami
In da se vrata na levi strani nosu ponovno odprejo

V sedma vratih
Oh parfumi preteklosti, ki jih prenaša zračni tok
Slane izlive so dali vašim ustnicam po okusu morja
Morski vonj po ljubezni pod našimi okni je morje umiralo
In vonj pomarančnih dreves vas je zavil z ljubeznijo
Medtem ko ste se v mojih rokah prilepili
Tiho in tiho
In da je desna stran nosu ponovno odprta

V osmih vratih
Dva angela Mofleudos skrbita za trepetajoče vrtnice, ki ju podpirata
Izjemno nebo vašega elastičnega pasu
In tukaj sem se oborožil z bičem, narejenim z lunimi žarki
Ljubezen, okronan z Jacinto, prispejo v Tropel.
In da se vrata vaše duše spet ponovno odprejo

Z devetimi vrati
Potrebno je, da izide ljubezen
Življenje mojega življenja
Skupaj s tabo za večnost
In za popolno ljubezen in brez jeze
Dosegli bomo čisto in perverzno strast
Glede na to, kar želimo
Da vem vse, da vidim vse, kar sliši
Odstopil sem iz globoke skrivnosti tvoje ljubezni
Oh Umbrosa puerta Oh Living Coral Gate
Med dvema stolpcima popolnosti
In da se vrata ponovno odprejo, da vaše roke vedo, kako se tako dobro odpreti

Izvirnik Wilhelma Apollinaireja, čeprav najbolj priznana različica mednarodno ustreza popravku, ki ga je zapisal Bachelor of French Literature in prevajalka Claire Deloulay.

Avtor izpostavi čaščenje svojega ljubimca, ki mu omogoča, da vstopi v svoje življenje skozi 9 vrat (od tod tudi ime pesmi), ki predstavljajo več metaforičnih vidikov njegovega življenja.

- Glood Awaker- Gloria Fuertes

Kikiriki,
tukaj sem,
Je rekel petelin
Colibrí.

Petelin Hummingbird
Bil je rdečelaska,
In to je bila njegova obleka
Hernoso Plumage.

Kikiriki.
Vstani kmetje,
to je sonce
na poti.

Kikiriki.

Vstani Labrador,
Zbudi se z veseljem,
Prihaja dan.

Kikiriki.

Otroci mesta
Zbudi se z Ole,
ki vas čakajo v "šoli".
Mesto ne potrebuje ure,
Aluglja je vredna.

- Zvok dežja - Caroline Andrés Sanchez Tejedor

Zvok dežja,
Zvok, ki me je najbolj zapel
In v katerem v moji posteljici,
Obrezal sem.

Ta zvok, s katerim sem spal
V najbolj nevihtnih nočeh,
Ta zvok, zaradi katerega sem se dobro počutil
ure in ure.

Tisoč zgodb, imam,
Vendar so bili več kot to,
Bili so moje zgodbe,
Skrivnost med dežjem in mano.

To so zgodbe
to ga je prosilo, naj mi pove,
To so zgodbe
Kaj jih poslušati, me veseli.

Nevihtne noči,
strela in grom,
Ni me bilo strah,
Ker sem vedel, da me je dež opazoval
in me zaščitil.

Vedel sem, da se mi ne more zgoditi nič slabega,

In spal sem z raztegnjenimi rokami,
Zaprte noge,
in vzdih, ki bi lahko,
Tudi spalni harpiji.

In to je zgodovina,
da mi je rekel dež,
v eni noči,
nevihte v kletki.

Reference

1. Futurizem (s.F.). Pridobljeno 15. novembra 2017 iz umetniške zgodbe.
2. Delia Arjona (6. marec 2011). Futuristične pesmi. Pridobljeno 15. novembra 2017 iz futurističnih pesmi.
3. Vladimir Maiakovski. Pet pesmi (8. julij 2011). Pridobljeno 15. novembra 2017 od oddaljenega opazovalca.
4. Guillaume Apollinaire.F.). Pridobljeno 15. novembra 2017 iz Fundacije Poetry.
5. Juan Larrea (s.F.). Pridobljeno 15. novembra 2017 iz biografij in življenj.
6. Vladimir Mayakovsky.F.). Pridobljeno 15. novembra 2017 od pesnikov.