7 pesmi o okolju znanih avtorjev

The Pesmi o okolju Dokazujejo pomen, ki ga ta tema predstavlja za pisatelje. Čeprav je skrb za okoljske težave pridobila moč šele v zadnjem času, so pesniki vedno našli navdih v Mati Zemlja.

V tem smislu so bile nekatere ponavljajoče se teme številnih avtorjev pokrajine, postaje in več elementov narave.

Vidne pesmi o okolju

Pet pesmi o okolju tega izbora je priznanih in svetovnih avtorjev. Pravzaprav je količina pesmi o okolju enega od pesnikov, Gabriela Mistral, osvojila naslov pesnika narave.

Zemlja (Odlomek, Gabriela Mistral)

Indijski otrok, če ste utrujeni,
Greš spat na zemljo,
In enako, če ste veseli,
Moj sin, igraj se z njo ..

Čudovite se slišijo
Do indijskega bobna zemlje:
Ogenj, ki se dvigne in se spusti
Iščete nebesa in ne veste.
Kolo in kolo, reke se slišijo
v slapih, ki se ne štejejo.
Živali se slišijo;
Sekira se sliši džungla.
Slišajo se indijske statve.
Trile se slišijo, zabave se slišijo.

Kjer ga kliče Indijanec,
Indijski boben odgovori,
in tañe blizu in tañe,
Kot tisti, ki teče in se vrača ..

Vzame vse, naloži vse
Sveti lomo zemlje:
Kaj hodi, kaj spi,
Kaj se boji in kakšna žalost;
In nosi živo in odpelje mrtvo
Indijski zemeljski boben.

Pesem Los Pinosa (Odlomek, Rubén Darío)

Oh, Pines, Oh bratje v deželi in atmosferi,
Ljubim te! Prilaga si, dober si, resno si.
Bi rekel drevo, ki razmišlja in čuti
razvajan z aurorami, pesniki in pticami.

Krilata sandala se je dotaknila vaše spredaj;
Ste jambor, proscenio, sedež,
Oh Pinos Solar, O Pinos iz Italije,
Batados de Gracia, de Gloria, de Azul!

Brez sence, brez zlata, taciturnos,
sredi ledeniških meg
Sanjske gore, oh Night Pines,
Oh Pinos del Norte, tudi ti si lepa!

S kretnjami kipov, razvajanjem, igralci,
nagiba k sladkemu boju morja,
Oh Pinos de Neapelj, obkrožen s cvetovi,
Oh božanski borovi, ne morem te pozabiti!

Človek, ki izgleda (Mario Benedetti)

Kako bi si želel še eno usodo za to slabo suho
ki nosi vse umetnosti in trgovanja
V vsaki od svojih grudic
in ponuja svojo razkrivalno matrico
Za semena, ki morda nikoli ne pridejo

Kako bi radi tok
prišel, da bi ga unovčil
in jo namoči s soncem v vreli
ali vaše valovne lune
In hodil sem na Palmo
In Palmo sem razumel

ali da se je dež spustil
in vam pustijo brazgotine kot jarek
In temno in sladko blato
Z očmi kot luže

ali to v njegovi biografiji
Slaba suha mati
Rodovitni ljudje se nenadoma zlomijo
Z motiki in argumenti
in plugi in znoj ter dobre novice
in zbrana premierna semena
Zapuščina starih korenin

Silva do kmetijstva toridnega območja (Andres Bello)

Salve, plodno območje,
da je zaljubljeno sonce v prepisa
Nejasen potek in koliko spodbuditi
V vsakem različnih podnebjih,
Stroka svetlobe, zamislite!
Guirnaldo naredite do poletja
Spike granat; Grozdje
Dajete vrelo Kubo;
Ne iz vijoličnega sadja, rdeče ali Gualda,
Na vaše čudovite gozdove
Manjka kakršna koli odtenka; In dojenček v njih
Aromas tisoč vetra;
In sivi gredo brez zgodbe
korak s svojo zelenjavo, z ravnice
Obzorje je meja,
Do pokončne gore,
nedostopnega snega, vedno kano.

Mir (Alfonsina Storni)

Gremo na drevesa ... sanje
V ZDA bo to storila nebesna vrlina.
Gremo na drevesa; noč
Bo mehko, rahla žalost.

Gremo na drevesa, dušo
Agge parfum otrplo.
Toda utihni, ne govori, bodite pobožni;
Ne zbudite se ptic, ki spijo.

Od enega od pesnikov, Gabriela Mistral, je osvojila naslov pesnika narave.

Drevo (Odlomek, José Joaquín Olmedo)

Senca tega častitljivega drevesa
Kjer se odmori in mirni,
Bes vetrov zastrašujoč
In čigar starost navdihuje mojo dušo
sveto in skrivnostno spoštovanje;
čigar goli in grobo prtljažnik
Dober rustikalni sedež mi ponuja;
in pokrito veličanstvo Hujare
Je edini kralj te puščave,
Ta ogromna okoli mene me obdaja;
Tu hoče moja duša
pridite na meditacijo; Od tu moja muza
Prikazovanje krilanih kril
Za subtilni zrak se bo let nagibal.

Suh olmo (Antonio Machado)

Do starega elmo, razcepljene s strelo
In v njegovi gnile polovice,
Z aprilom in soncem maja
Nekaj ​​zelenih listov je izšlo.

Stoletnica Elmo v hribu
ki liže lastnika! Rumenkast mah
Madeži belkaste skorje
na jedo in zaprašeno deblo.

Ne bo, kar Potors
ki ohranjajo pot in rečno banko,
Naseljujejo ruiseñores pardos.

Vojska mravlje v vrsti
Pleza zanj in v črevesju
Urden njihove pajke sive tkanine.

Preden vas poruši, Olmo del Duero,
S svojo sekiro The Lumberjack in mizarjem
Postanite te v laseh Campana,
Lanza avtomobila ali vozička;
Pred rdečo doma, jutri,
Roke neke bedne kabine,
na robu ceste;
Preden zanemarite vrtinec
in se bori za dih belih gora;
Preden vas reka do morja potisne
Po dolinah in grapi,
Olmo, želim doseči v denarnici
Milost vaše zelene veje.
Moje srce pričakuje
Tudi proti svetlobi in do življenja,
Še en čudež pomladi.

Reference

1. Figueroa, l.; Silva, k. in Vargas, str. (2000). Zemlja, Indijska, ženska: družbena misel na Gabrielo Mistral. Santiago de Chile: Lom Editions.
2. Rubén Darío (1949). Poetična antologija. Berkeley: University of California Press.
3. Benedetti, m. (2014). Ljubezen, ženske in življenje. Barcelona: Uredniška skupina Penguin Random House.
4. Floriti, npr. in Patt, b. Str. (1962). Latinskoameriški portreti. Kalifornija: Holt, Rinehart in Winston.
5. Carriego, npr. (1968). Popolna poezija. Buenos Aires: Univerzitetni uvodnik.