22 pesmi v Nahuatlu

Nezahualcóyotl, pesnik monarh

Uživajte v tem izboru pesmi v Nahuatlu, jeziku, ki je bil v mehiškem imperiju govoril v predhispanski Ameriki, in o tem še danes govori več kot 2 milijona ljudi. 

Poezija v Nahuatlu se je imenovala "cvet in pesem", saj jo je značilno, da je dialog med samim srcem, svetom, božanskim in ljudmi. Zato je bilo zelo pomembno v azteških družbah. Pesniki so bili običajno duhovniki ali knezi, katerih delo je bilo prenos pesniškega občutka ljudem.

Jezik Nahuatl je danes v Mehiki, ZDA, Salvadorju in Nikaragua. Vendar večina ljudi, ki govorijo Nahuatl, živi v osrednji regiji Mehike.

Nahuatl je jezik, ki rešuje oblike izražanja, kot je poezija, zato je več izrazov tega liričnega žanra mogoče najti v knjigah in besedilih, napisanih v jeziku Nahuatl.

Čeprav se je poezija na splošno prenašala ustno iz ene generacije v drugo, se lahko nekateri pesniki prepoznajo, komu se lahko pripišejo avtorstvo več pesmi v Nahuatlu.

Pesmi v Nahuatlu s svojim španskim prevodom

1- Tochan v Altepetlu (Miguel León Portilla)

Tocahn v Xochitlah,

Vi v votli mexihco tenochtitlán;

ki, jeccan,

Otechmohual Huiquili ipalnemohuani,

Nincacata totlenyouh, tomahuizouh Interlatic Pac.

Tochan piorayautlan,

Nemequimilolli v Altepetlu

Ye v Axcanu Mexihco Tenochtitlán;

TlahueLilocatic tlacahuacayan.

Cuixoc hiquhuazqueh nican v cuicatl?

Nican otech mohualhuiquili ipalnemohuani,

Nican Cacta Totlenyouh, Tomahuizouh v

Tlalticpac.

Prevod: naš cvetlični vzrok

Naša hiša, zaprtje cvetja,

S sončnimi žarki v mestu,

Mehika Tenochtitlán v starih časih;

Dober, lep kraj,

Naša umrla zaradi ljudi,

Dajalec življenja nas je pripeljal sem,

Tu je bila naša slava,

Naša slava na zemlji.

Naša hiša, dimna megla,

Mesto Mortaja,

Mehika Tenochtitlán zdaj;

Hrup hrupa

Ali lahko še vedno vzgajamo pesem?

Dajalec življenja nas je pripeljal sem

Tu je bila naša slava,

Naša slava na zemlji.

• Pomen: Razmislek o domu in na Tenochtitlánu.

2- Tochin v Metzticu (Miguel León Portilla)

Yohualtotomeh

Inchan omanqueh:

CENCA QUIAHUIA YOHUALNEPANTLA.

V ihcuac oyahqueh v tlilmixtli,

Yohualtototomeh PatlantineMiH,

Rood Quittayah Tochin v Metzticu.

Nehhuatl Strike Oniquimitac

v Yohualtototomehihuan

Tochin v Metztic.

Prevod: zajec na Luni

Ptice noči

Ostali so doma;

Sredi noči je veliko deževalo.

Ko so črni oblaki odšli,

Ptice so plapolale,

Mogoče so videli zajca na Luni.

Lahko bi razmišljal

Ptice noči

in tudi za zajca na Luni.

• Pomen: pripovedovanje o dejstvih deževne noči, nekaterih ptic in zajcev.

3- niuinti (Nezahualcóyotl)

Niuinti, Nicoka, Niknotlamati,

Nik Mati, Nik Itoa,

Nik Ilnamiki:

Ma ka aik nimiki

ma ka aik nipoliui.

V Kan Ajmikoa,

v Kanu na tepetiua,

V Ma Onkan Niau ..

Ma ka aik nimiki,

ma ka aik nipoliui.

Prevod: V opojnih sem

Sem opojna, jokam, grobo

Mislim, pravim,

V notranjosti najdem:

Če nikoli nisem umrl,

Če nikoli ni izginil.

Kjer ni smrti

Kjer je osvojena,

Spusti me ..

Če nikoli nisem umrl,

Če nikoli ni izginil.

• Pomen: Razmislek o smrti in možnost kraja, kjer ne pride.

4- nonnocuiltonohua (nezahualcóyotl)

Nonnocuiltonohua,
Na NitePiltzin, Nezahualcóyotl.
Nicnechico cozcatl,
V Quetzalinu Patlahuac,
Ye necicixksimamatin chalchihuitl,
V Tepilhuanu!
YXCO NONTLATLACHIA,
Nepapan Quauhtlin, Ocelotl,
Ye necicixksimamatin chalchihuitl,
Že v Machiztli ..

Prevod: bogat sem

jaz sem bogat,
Jaz, gospod Nezahualcóyotl.
Zbiram ogrlico,
Quetzal -ove široke puške,
Iz izkušenj poznam Jades,
So prijatelji knezov!
Gledam njegove obraze,
Povsod orli in tigri,
Iz izkušenj poznam Jades,
Dragoceni ajorcas ..

• Pomen: Pesnik opisuje, kaj je bilo bogastvo časa.

5- nitlayocoya (nezahualcóyotl)

Nitlayocoya, Nicnotlamatiya,
Zan, NitePiltzin Nezahualcóyotl.
Xochitica Yehuan Cuicatica
Niquimilmiqui tepilhuan,
Ayn oyaque,
Yehua tezozomomoctzin ali yehuan quahquauhtzin.
OC Nellin Nemoan,
Quenonamican.
Maja niquintoca v Intepilhuanu,
Maja niquimonitquili toxochiuh!
Ma ic ytech nonaci,
Yectli yan cuicatl v tezozomoctzinu.
O ayc ompolihuiz v moteyo,
Nopiltzin, tezozomoktzin!,
Ana za ye v mocuic a yca
nihualchoca,
Yn zan nihualicnotlamico,
Nentiya.
Zan Nihualayocoya, Nicnotlamati.
Ayoquic, ayoc,
Quenmanian,
Tithiaitaquiuh v tlalticpac,
YCA, Nentiya.

Vam lahko služi: 10 pesmi za sestro

Prevod: žalosten sem

Žalostna sem, pripadam me,
Jaz, gospod Nezahualcóyotl.
Z rožami in pesmimi
Spominjam se knezov,
tistim, ki so odšli,
Tezozomoktzin, quahquauhtzin.
Res živijo,
tam, kjer nekako obstaja.
Želim si, da bi lahko sledil knezom,
Vzemite naše rože!
Če bi lahko naredil svoje
Čudovite pesmi Tezozomoctzina !
Vaš sloves ne bo nikoli propadel,
O moj Gospod, ti tezozomoctzin!,
Tako manjkajo vaše pesmi,
Prišel sem pritrditi,
Samo žalostno sem postal,
Se raztrgam.
Žalostno sem bil žalosten.
Nisi več tukaj, ne več,
v regiji, kjer nekako obstaja,
Zapustili ste nas brez oskrbe na zemlji,
Zaradi tega se raztrgam.

• Pomen: Pesnik izraža svojo žalost in željo, da bi se srečal z guvernerji preteklosti.

6- Nikitoa (Nezahualcóyotl)

Niqitoa ali nesaualkoyotl:

KUIX OK Neli Nemoua v tlaltikpaku?

Nochipa tlaraltikpak:

San Achika Ya Nikan.

Tel ka Chalchiiutl no Xamani,

Brez teokuitlatl v Tlapaniju,

Brez Ketsali Posteki.

Nochipa tlaraltikpak:

San Achika Ye Nikan.

Prevod: Vprašam

I nezahualcóyotl vprašajte: 

Ali res živite s korenino na zemlji?

Ne za vedno na zemlji: 

Samo malo tukaj.

Tudi če je všeč,

 Tudi če je zlato zlomljeno,

Tudi če gre za Quetzal Plumage.

Ne za vedno na zemlji: 

Samo malo tukaj.

• Pomen: Razmislek o krhkosti življenja na Zemlji.

7- Nau Ouac (Alfredo Ramírez)

Noxaloauac

Xocquipia ATL,

Ljubezen, Canon Natlliz?

Aman, Cazinamiquiz

Tiayaca quimati 'ce ameyahli',

XALITECOS XNECHIHLIEAN!

Canon UNEA ATL?

Namiquiz Tiam.

Pampa aman naamictinemi '

uan nitlayocoxtinemi '

IPampa in ATL,

Ati Tlin Techmaca Tonemiliz,

Aehipaetli quen ce tezcatl,

Lahko zan nothua 'uueltimotaz,

Uueltiquitaz mixco ',

mixco iuan mixayo '.

Aman mixayo chachapaca ',

ipan an achlpaetli '

Aman xnezi 'catleua' mixayo '

Uan catléua 'achlpactli'.

Aman Uiticoniz mixayo ',

Mixayo '

Tlinpeyahuin ipan moxayae.

Aman xeoni 'mixayo',

Pampa atl tlin tehua '

tikternotinener 'ouae,

Maau ouae xallteco.

Prevod: moja voda se je posušila

Njegov pesek mu je posušil vodo,

Ni več vode

Zdaj, kje bom pil?

Zdaj bom morda umrl od žeje.

Če kdo ve za katero koli pomlad,

I moški iz peščenih dežel, povej mi!

Kje je ta voda?

Če ne, bom umrl od žeje.

Ker zdaj žejim

In nekaj obnavlja: srce.

Samo zaradi te vode,

Ta voda, ki nam daje življenje,

tista čista voda kot kristal,

kjer se lahko vidite,

Vidite svoj obraz,

Ta obraz s solzami.

Zdaj solze večkrat padajo

Na tej čisti vodi,

Zdaj ne vidite, kaj so vaše solze

In kaj je čista voda.

Zdaj lahko pijete solze,

Te solze

ta zdrsne čez obraz.

Zdaj pijte solze,

Ker ta voda, ki jo ti

Iščete, posušite,

Vaša voda se je posušila, človek iz peščenih dežel.

• Pomen: Pesnik izraža žalost za nekaj, kar je bil, in ne nadaljuje več z njim.

8- Ma Zan Moquetzacan (Nezahualcóyotl)

Ma Zan Moquetzacan, Nicnihuan!
V icnoque na Cate v Tepilhuanu,
Non nezahualcoyotzin,
niti Cuicicatl,
Tzontechotzin.
Xocon cui moxochiuh ihuan v mecacehuaz.
Ma ica xi mototi!
Zan Tehuan Nopiltzin,
Zan Ye You Yoyontzin.
Ma xocon kaj v cacahuatlu,
v Cacahuaxochitl,
Ma ya ihua v!
Ma že net,
ma necuicatil!
Ah Nican Tachan,
Ah Nican Tinemizque,
Tonyaz Ye Yuhcan

Prevod: stojalo

Moji prijatelji, vstani!
Brezdomci so knezi,
Sem Nezahualcóyotl,
Jaz sem pevka,
Sem odlična glava.
Vzemite svoje rože in ventilator.
Z njimi del plesa!
Ti si moj sin,
Ti si Yoyontzin.
Vzemite kakav,
Kakavov cvet,
Naj že pije!
Naredi ples,
Zaženite dialog pesmi!
Ni tukaj naša hiša,
Tu ne bomo živeli,
Morali boste oditi.

• Pomen: Pesnik izraža svoje veselje, po možnosti za praznovanje.

9- TONTEMECITO ZAN (Tochihuitzin Coyolchiuhqui)

V IC Conitotehuac v Tochihuitzinu;
V IC Conitotehuac v Coyolchiuhqui:
Zan Tocochitlehuaco,
Tontemico Zan,
Ah nelli, ah nelli
Tinemico v tlalticpac.
Xoxopan xihuitl ipan
Tochihuaca.
HUAL Cecelia, Hual Itzmolini v Toyollu
Xochitl v Tonacayu.
Cequi cueponi,
Na Cuetlahuia.
V Conitotehuacu v Tochihuitzinu.

Lahko vam služi: Hita Arcipreste

Prevod: Prišli smo v sanje

To pravi Tochihuitzin,
To je tisto, kar je rečeno Coyolchiuhqui:
Kar naenkrat zapustimo sanje,
Prišli smo samo sanjati,
Ni res, ni res,
da smo prišli živeti na zemlji.
Kot Yerba spomladi
To je naše bitje.
Naše srce se rodi, kali
Flores našega mesa.
Nekateri odprejo svoje Corollas,
Potem se posušijo.
To pravi Tochihuitzin

• Pomen: Razmislek o življenju ljudi in rastlin.

10- cuicatl anyolque (tochihuitzin coyolchiuhqui)

Cuicatl anyolque,
Xochitl Ancueponque,
Antepilhuan,
niti Zacatimaltzin, v Tochihuitzinu,
Ompa Ye Huitze
Xochimecatl.

Prevod: Pesem ste živeli

Živel si pesem,
Odpreš rožo,
Ti, oh princi,
I, tochihuitzin, sem tkalec trave,
SARTAL DE FLORES
Tam pade.

• Pomen: Tochihuitzin Coyolchiuhqui, ki je bil guverner Teotlatzinco. Leta 1419 je rešil Nezahualcóyotla pred napadom Tepanecas Azcapotzalco.

11- Temilotzin iCuic

Ye Ni Hualla, Antocnihuan v:
Noconcozozoya,
Nictzinitzcamana,
Nictlauhquecholihuimolohua,
Nicteocuitla iCuiya,
NicquetzalhuixtOilpiz
v icniuhyotli.
Nic cuicailacatzoa cohuayotli.
V Tecpan Nicquixtiz,
An in tonmochin,
Quin iCuac tonmochin v Otiyaque Ye MICTLAN.
V Yuh ca Zan Tictlahuico.
Ya na ya nihualla,
Ye na Ninoquetzi,
Cuica Nonpictihuiz,
Cuica nonquixihuiz,
Antocnihuan.
Nech Hualahua teotl,
Nehua ali Xochuatzin,
Nehua ali Temilotzin,
Nehua Yenoicniuhtiaco Nican.

Prevod: pesem Temilotzin

Prišel sem, o naši prijatelji:
Z ogrlicami cija,
S Plumages Tzinitz sem našel temelje,
Z Guacamaya rodeo perje,
Slikam z barvami zlata,
S plezanjem quetzal perje povezavo
Vsem prijateljem.
S pesmimi krožim v skupnost.
Naredil bom, da vstopi v palačo,
Tam bomo,
Dokler nismo odšli v regijo mrtvih.
Tako se bomo dali drug drugemu.

Sem že prišel,
Vstanem,
Kovari bom pesmi,
Naredil bom pesmi,
Za vas, naši prijatelji.
Poslal sem od Boga,
Sem lastnik cvetov,
Sem Temilotzin,
Prišel sem, da bi se sprijaznil sem.

• Pomen: Temilotzin, ki je bil guverner Tzilacatlana, je predstavljen in izraža nežnost nekaterim prijateljem.

12- Ma Huel Manin Tlalli! (Ayocuan cuetzpaltzin)

Ma sneer manin tlalli!
Ma SMOPTLE TEPETL!
Quihualitoa Ayoquan, Zan Yehuan Cuetzpaltzin.
Tlaxcallan, Huexotzinco.
V izquixochitl, cacahuazochitl
Ma onnemahmaco.
Ma suerte manza tlalla!

Prevod: Naj zemlja ostane!

Naj zemlja ostane!
Naj gore stojijo!
O tem je govoril Ayocuan Cuetzpaltzin.
V Tlaxcali, v Huexotzincu.
Ki so razporejeni
Opečene koruzne cvetove, kakavovo cvetje.
Naj zemlja ostane!

• Pomen: Ayocuan Cuetzpaltzin, čigar oče je vladal Chouayocan in Cuauhtepec, izraža svoje veselje in razpoloženje praznovanja.

13- Yololxóchitl (anonimno)

Quin ōcctlamati noyōllo

Niccaqui v Cuīcatl,

Niquitta v xōchitl

Māca v Cuetlahuia v Tlālticpac!

Prevod: srčni cvet

Končno sem razumel svoje srce

Poslušam pesem

Vidim rože

Ne grete na zemljo!

• Pomen: Čustvo v naravi, da vidim rože in poslušam ptice.

14- nihuallaocoya (anonimna)

Niti hual ne trči
Niti HUAL ICONOTLAMATI
Zan Ca Anicnihuan
toxochiuh naprej
Ma ye ic ninapantiuh
Lahko na Ximohuayan?
Nihuallaocoya.

Prevod: žalostno sem

Tukaj začnem jokati
Žalostno sem.
Sem samo pevec
Glej, moji prijatelji
Morda z našimi rožami
Moram se obleči tam
Obstajajo tisti, ki nimajo telesa?
Žalostno sem.

• Pomen: Avtor izraža svojo žalost in zdi se, da razmišlja o smrti.

15- Tocotín de Sor Juana Inés de la Cruz

Tia Ya Timohuica, Totlazo Ziuapilli, Maca Ammo. Tonantzin, Tithmoicahuiliz. Ma nel v ilhuicac vonjamo timomaquitiz, ljubezen nozo quenman timotlanam ichtiz?

Prevod:

Če odidete, naša ljubljena dama, ne, mama, vi pozabite, tudi če boste v nebesih veseli, se ne boste nikoli spomnili?

• Pomen: Pesem Devici, da ne pozabite tistega, ki moli.

16- nonantzin (anonimno)

Nonantzin nonantzin ihcuac nimiquiz,

Motlecuilpan xinechtoca

Huan cuac tiaz titaxcal chihuaz,

Ompa nopampa xichoca.

Huan tla acah mitztlah tlaniz:

-Zapille, Teca Tichoca?

Xiquilhui xoxouhqui v cuahuitl,

Techochcti ica Popoca.

Prevod: moj moj

Moj, ko umrem,

Odložite mi poleg peči

In ko greste, da bi me tam naredili.

In če vas je nekdo vprašal:

-Gospa, zakaj jočeš?

Povejte mu, da je drva zelena,

Joka z dimom.

• Pomen: Avtor prosi mamo, da željo po trenutku umre.

Vam lahko služi: pravno besedilo

17- ihcuac tlalixpan tlaneci (anonimni)

Ihcuac tlalixpan tlaneci

Ihcuac tlalixpan tlaneci,

V Mtztli Momiquilia,

Cilalimeh ixmimiqueh

v Ilhuicac Moxotlaltia.

Ompa Huehca Itzintan tepetl,

Popocatoc Hoxacaltzin,

Ompa Yeoc Notlahzotzin,

Noyolotzin, nocihuatzin.

Prevod: Dawn

Ko se zori

Luna umre,

Zvezde nehajo videti,

Nebo osvetljuje.

Daleč stran, ob vznožju hriba,

dim iz moje kabine,

Tam je moja ljubezen,

Moje srce, moja mala ženska

(Prevod León-Portilla, 2017).

• Pomen: Razmislek o zori in novem dnevu in obiščite ljubezen.

18- Plotototsin (anonimni)

Piltototsin, Kenke Tikuika?

N nikuika pampa niyolpaki,

n nikuika pampa nochipa tlanes

Iuan ta, Kenke axtikuika?

Piltototsin, Kenke Tikuika?

N nikuika pampa niyoltok,

n nikuika pampa amo nikokojtok,

Uan Ta, Kenke Ax Tikuika?

Piltototsin, Kenke Tikuika?

N nikuika pampa nitlayejimati,

N nikuika pampan onkaj tonati

Uan Ta, Kenke Axtikuika? 

Prevod: Pajarillo Pajarillo

Zakaj poješ?

Pojem, ker sem srečna,

Pojem, ker vedno zori

In ti, zakaj ne poješ?

Ptica, zakaj poješ?

Pojem, ker imam življenje,

Pojem, ker me ne poškoduje

In ti, zakaj ne poješ?

Ptica, zakaj poješ?

Pojem, ker vidim lepe stvari,

Pojem, ker je sonce,

In ti, zakaj ne poješ?

• Pomen: Pesem Joy, izraz sreče.

19- Ni Mitz Tlazohtla (anonimno)

Nimitstlajtla inon tetlakauili

ma tlakatl ti tepetlakpayotl miyotl

Nech Katl Tlalchialistli Nech

Neyolialychilistli je sitlalxonekuili

aikmikini itech nikampa tetonali

Prevod: ljubim te

Ljubim te, to je dedovanje

da mi da tvoja oseba.

Ste lahek vrh v mojem obstoju

In neučinkovit prigovarjanje v meni

vest in nesmrtna budnost

V moji duši.

• Pomen: Pesnik izraža ljubezen do človeka in zaradi česar se počuti.

20- xmoquixtili 'un mitl (anonimni)

MOMIU YEZCUEPONTIU,

V mment cuiea 'yeztli'

aman xquita 'quen yezuetzi'

Maca xcauili 'mayezuetzi',

Yeztlamiz

Pampa yehua '

Ica yeztli nemi '

uan a yeztli 'monemiliz.

Ključ "xichoca"?

Uan mixayo '

Manocuepa 'yeztli'.

Timotlamitoc

Uan moyezio '

Ne 'tlantoc.

Zan xquita 'tonahli'

Uan xquita 'cuacalaqui',

Uan cuaquiza ',

ljubezen v motonalu

Uan xcauili 'mitl

Maja 'ipan tonahli'

uan maquiyezquixtiti '

Pampa v tonahli '

Motonski

Uan tiquitaz

Cuacalaquiz tonahli ',

Chichiliuiz Chichiliuiz,

uan a chichiltic tlin tiquitaz,

Iyezio 'tonahli'

Uan moztla '

Ocee tonahli 'yez.

Prevod: Sacate to puščico

Kri kali puščico,

Zdaj si oglejte, kako odteče kri, ne pustite, da se kri odteče,

Če ne, se bo kri končala, ker živi s krvjo in to je tvoje življenje.

Zakaj ne jočeš? In vaše solze upajo, da bo kri.

Vam zmanjka in tudi tvoja kri se zaključi

Pojdite na sonce in poglejte, kdaj se skriva in kdaj se pojavi,

Zdaj je to vaš dan in pustite puščico, da gre na sonce.

Upam, da dobi kri, ker je ta dan tvoj dan

In videli boste, ko bo Sonce skrito, se bo preoblikoval in to rdečo, ki ga boste videli,

To bo kri sonca in jutri bo še en dan.

• Pomen: Pesem za spodbujanje nekoga, ki se poškoduje.

21- Nixochialotzin (anonimni)

Amoxtlapal v ne -ne -ne -ne,

Noconyazoutinemi,

Nixochialotzin

Nantlatotika

v tlacuilolcalitic ca.

Prevod: Florido Loro

Pojem knjižne slike,

Uvajam ga

Jaz sem, kateri cvetoči pločnik,

Veliko je tisto, kar govorim,

Znotraj hiše slik.

22- tlaneltoquiliznantli (anonimni)

Tlaneltoquiliznantli nonantzin: nemitzmo tlazohcamachilia ce momoztla v ahic tinechmo cahcahuilia. Quen axcan ihpanin cahuitl ahmotinechmo ixcahuilia, tehuatzin tinechmotlazohtilia. Tehuantzin ahmo notlac Timocalanitia, Motlactzinco Zan Yectli Ihuan tlazocauh. Nicnequizquiani nimitzmo tlacuililiz Cencitlalli, ihuan ahic nic mapixtaz. Cachi que nehuatl nipetlaniz, ihuan nemitzmo kvalittintiz notlazohnantzin, tehuatzin noyolotzin ihuan nocitlaltzin.

Prevod: poslušnost matere

Moja mama: vsak dan se zahvaljujem. Zelo me ljubiš. V tebi, ne v vedru, ni jeze, ki bi bila v moje dobro. V tebi je pravičnost ljubezni. Rad bi mu dal zvezdo, vendar je nikoli ne bom imel v rokah. Bolje je, da zasijem, da upoštevam vaše nasvete, da te vedno počastite, moja mama. Ker si moje srce in moja zvezda.

• Pomen: Avtor izraža ljubezen do matere, njegove hvaležnosti in spoštovanja.

Teme, ki jih zanimajo

Besede v nahuatlu.

Mehiška Calaveritas.

Nahuatl literatura.