Kaj je pelapelembretica in kadar se uporablja?

The Pelapelembratica To je nesmiselna beseda, ki se uporablja v otroški pesmi La Cabra. Njegova uporaba v tej poeziji v nekakšni jitanjáfori. Izraz Jitanjáfora še ni registriran v slovarju kraljeve španske akademije, skoval pa ga je mehiški Alfonso Reyes.

Beseda Jitánjafora označuje vse vrste strof in besednih iger, ki nimajo smisla, ki se tradicionalno uporabljajo v verbalnih igrah in otroških izzivih.

Te neprimerne sestave so usmerjene v porazdelitev zlog ali foničnih skupin. To se naredi na ponavljajoč se in kapricičen način, saj to, kar je pomembno, ni sam pomen, ampak fonetična igra.  

Na splošno so to formule, napolnjene z besedami in zvoki, ki niso skladni, in ki govorniku eksotično zvenijo eksotično.

Uporaba besede pelpelembretica v pesmi la cabra

Pesem koza je del španske otroške literature. Otroška besedila in folklorna na splošno uporabljajo igrivo funkcijo pri uporabi jezika. V teh primerih sporočilo postane čista igra.

Nato je predstavljena celotna pesem. Vidimo, da je treba uporabiti intralingvistični postopek, tako da je v nesmiselnosti besedila njegova logika rešena. Ta postopek pomeni ignoriranje zakonov in konceptualnih jezikovnih struktur.

Koza

Na terenu je etična koza,

Perlética, pelapelembretica,

Pelúa, pelapelebrúa.

Ima svoje etične otroke,

Peralet, pelapelembret,

Toluos, pelapelembrúos.

Če koza ni bila etična,

Perlética, pelapelembretica,

Pelúa, pelapelebrúa,

ne bi imel svojih etičnih otrok,

Peralet, pelapelembret,

Toluos, pelapelembrúos.

Druga različica z dne 29. marca 1936 pravi:

To je bila etična, perlética, perlimperlatic koza, perlúa, perlimperlambrú, Cornúa, s Hocicúo Morro,

ki je imel etično, perlétično.

Če koza ne bi bila etična, Perlética, Perlimperlatic, Perlúa, Perlimperlambrúa, Cornú,

Otrok ne bi bil etičen, perlétičen.

Perlétic

V otroških pesmih in pesmih je še veliko drugih primerov teh posameznih leksikalnih stvaritev, znanih kot Jitanjáfora. Te, kot v primeru pelapelembretica, so lahko besede, ki ne obstajajo v jeziku, ampak bi lahko obstajale.

To je lahko tudi v primeru besed, ki jih dojemajo kot jitanjáfora, ker so že padle v zlorabo.

Zadnja možnost so besede, ki ne obstajajo ali obstajajo, saj ne upoštevajo fonotaktičnih pravil jezika.

Primer je, da je stavek, ki jo otroci v mnogih delih sveta uporabljajo kot izbirna metoda: Tin Marín de do Pingüe cucara macara títere je bil.

To se sliši tudi, ki se uporablja za Raffles: One, Donut, Ten, Catena, Quina, Quineta, ki je kraljica v njeni gabineti; Gil je prišel, Candil, Candil, Candilón, dobro jim povejte, da so dvajseta.

Reference

1. Moreno Gruss, a. (1998). Otroška literatura: Uvod v njegov problem, zgodovino in njeno didaktiko. Cádiz: Služba publikacij UCA.
2. Calleja, s. (s/f). Jitanjáforas, otroške pesniške igre. Okreval od Zurgaija.com
3. Morote, str. (2008).  Igra dekleta. V str. C. Cerrillo in c. Sánchez Ortiz (koordi.), Beseda in spomin: študije o otroški popularni literaturi. Cuenca: Univerza v Castilla La Mancha.
4. Espinosa, a. (1987). Priljubljene zgodbe o Castilla y León, zvezek 2. Madrid: CSIC uvodnik.
5. Penas ibáñez, m. Do. (2009). Semantična sprememba in slovnična konkurenca. Madrid: Ibero -ameriški uvodnik.