Majevski jezik

Jezik majev se še vedno govori v Yucatanu, Campecheju in Quintana Roo (Mehika) ter v regijah Gvatemale in Belize. Slika prikazuje stari petroglif s sistemom za pisanje majev. Shuttersock

Kaj je majevski jezik?

The Majevski jezik To je jezik, ki pripada jezikovni družini Mayense, ki se še vedno govori v jugovzhodni Mehiki in drugih državah v Srednji Ameriki (mehiške države Yucatán, Quintana Roo in Campeche ter v regijah Gvatemale in Belize). Opredeljen je tudi kot jukatekan.

Znotraj jezikov Mayenses je Yucatecan ali polotok, kot pravijo jezikoslovci, danes najbolj razširjen jezik, z okoli 800.000 zvočnikov in je drugi najbolj govorjeni avtohtoni jezik v Mehiki.

Izvor in zgodovina majevskega jezika

Majevski jezik pripada majevski jezikovni družini, razdeljeni na dve podskupini: Mopán-Itezá in Yucatecan-Lacandón. Maja Yucatecan je del zadnjega. Jezik izvira iz jezika s starostjo približno 5.000 let, kar se imenuje jezik Protomaya, iz katerega bi izpeljali kasnejši majevski jeziki.

Prvi govorci tega protomaja.600 let a.C.).

Naselili so se na območju in ustvarili zapleten sistem hieroglifov in numeričnih simbolov, majevskega pisanja, s katerim so postavili svoj velik tehnološki napredek.

Med 200 in 800 D.C. Doživeli so velik napredek in se začeli širiti bolj na sever in vzhod, v dvanajstem in trinajstem stoletju.

Imeli so mirovno obdobje, v katerem so ljudje živeli mirni in so bili veliki umetniški in intelektualni izrazi. Dokler ni prišla vojna, ustavljanje kulturnega procesa. Že v petnajstem stoletju so se majevski Tolteki razpršili zaradi propada.

Stik s prvimi španskimi osvajalci v prvih desetletjih 16. stoletja je verske misijonarje vodil ne le, da se jezika naučijo kot instrument evangelizacije, ampak da bi ga preoblikovali.

Ta postopek je znan kot "zmanjšanje". Preverili so številna verska besedila na to zmanjšano majo in izumili neologizme (nove besede), da bi pojasnili v majevskih katoliških konceptih, povezanih z Bogom in religijo.

Zaradi tega je jukatekanska maja doživela pomembne spremembe v zvezi z jezikom, ki so ga osvajalci odkrili v 16. stoletju. Zapisi so ohranjeni v reducirani maji, ki je uporabljala rimsko abecedo, ki jo je izdelal notarji Majev, med letoma 1557 in 1851.

Trenutno razlikuje med Jach Maya, izvirni, čisti jezik starodavne Maje in Xe'ek Maya, kar je sodobni jezik, kot danes govori.

Od prihoda osvajalcev je med španščino in Yucateco prišlo do bogate izmenjave, ki vključuje zvoke in besede. Nekatere besede, ki so dosegle naš jezik od Mayana Fuentesa, so med drugim Cachito, Campeche, kakav in Patatús.

Vam lahko služi: Américo Castro: Biografija, prispevki in dela

Značilnosti jezika majev

• Nima pasivnega glasu.
• Najpogosteje uporabljena slovnična struktura je glagol-subjekt-predprodajna ali glagol-predprodajna skupina, ki jo razlikuje od velike večine svetovnih jezikov, ki imajo raje strukturo, ki jo predloži subjekt.
• Se razlikuje med dolgimi in kratkimi samoglasniki.
• Soglasniki zvokov tipa T, K, Q, ki otežujejo izgovarjanje za domače govorce zahodnih jezikov.
• Manjka mu soglasnike D, G, R in F.
• Pred španskim osvajanjem je Maja uporabila hieroglife za pisanje v svojem jeziku. Ko pa je bila zahodna kultura uvedena, so začeli uporabljati 24 -leteno rimsko abecedo.

Majevski jezik

Abal: Sliva, sliva.

Aklax: Škrat.

Alab Óol: Zaupanje; zanesite.

Bak ': Meso.

Bak'el iit: Nalga.

Balak: Roll.

Cháach: Grab, Catch, vklopite.

Chaajal: Žgečkati; žgečkati.

Chapat: Ciepiés.

Eek ': Zvezda, Lucero, Astro.

Eek'joch'e'en: Noč, ponoči.

Ich: Oko.

Hahalki: Lucio, sijoč, gladek, spolzka.

Kanan: Pazite, shranite.

J: Klofuta.

Naj: Dom.

Nak Óol: Banging, Gnus, dolgčas.

Pak ': Zid.

Payal chi ': Moli, molitev Bogu ali Gospodu Montes: Molite, molite.

Sajak: Strah; se bati.

Pesmi v majevskem jeziku

Pesem 1

Ch'o lu'um ya'ax ka'an

Kin suut kositer wopch,

Kin t'aaniko'ob love'ob

ku taalo'ob tin wiknal je'ex k'a'asajilo'obe '.

ku xíimbaltiko'ob v k'bo'ob

yétele 'ku je'elello'ob ti' ik't'aanil

A'alan tuumes chiich.

V t'aane '

ku ya'axbejsikubáaj

Ti 'wóolkababil.

Sorodnik paktik pak'o'ob,

ku táats 'maansiko'ob v ch'e'ench'ekili'

Yétele 'kin tukul t oolal

Yáanal ti 'le chan bo'oyila'.

Sajbe'ensilen

ti 'le paakatilo'ob

ku na'aklo'ob

te 'tsurun ka'an

ch'enebilo'obo '.

Tumes le ch'o múunyalo'bo '

Layli 'ya'axtaklu'mo'obe'

Yétele 'layli' u ka'an-lu'umil

suuk ak pe'echa'atik xano '.

Ka'alikil túune ',

Chéen yaan k'iine 'ku lúubul aak'ab

Je'ebix u ak'ala'i ti 'máank'iinalo'ob

táan u bulko'ob u saatlilo'ob

v wíinklile '.

Kin suut kositer wóol

Yétele 'Kin Wilik K'aan Aamo'ob

ti 'u jóonbejil

u xma'juumi 'v k'aabo'ob,

ku jéenantkuba'ob tu aseb ka'anli '

ti 'u jo'ti'its' v Mooyilo'ob.

U nooli '

Ti'u je videl nooli 'uuch ka'ache',

Ku Jo'ojo'oktikten

u yaj oolil paakatilo'ob

Bey wa mix ba'al ku yuuchle '

Yétele 'ku ka'ajers'kunsik

U asab na'ani 'súutukilo'ob

ich u jo'ojo'olilo'ob oot'el

tu'ux ka'aja'anen tu yéetel bejla'e '.

Senkech Naachil

ti 'le k'áana',

Sorodnik wajal

ich u mine'anxuul wayak'o'ob

Ti 'chiich

Ku jach ji'ijiit'ik

u ch'i'ibalilo'ob k'aan amo'ob

ti 'ak

Ka'an

lu'um

lu'um

Ka'an.

(Prevod: dežela azul zeleno nebo)

Vrnite se k mojemu domu,

Pokličem pajke

In k meni pridejo kot spomini.

Potujejo po mojih rokah

In se ustavijo pri vsaki poeziji

babica izrečena.

Moj glas

Seka

V vesolje.

Gledam stene,

Prečkajo mojo tišino

In mislim na nas

Pod to drobno senco.

bojim se

videz

Gredo gor

Do neskončnosti

oken.

Ker modri oblaki

Vedno vidijo dežele

In to je isto nebo

Običajno stopimo naprej.

In včasih,

Le včasih pade noč

Vam lahko služi: verbalna analogija

Kot reka časov

To preplavijo izgube

mojega telesa.

Se vrnem v resničnost

In najdem pajčevine

V vsakem utoru

mojih uglašenih rok,

Trčijo na vrhu

od mojih petih kotičkov.

Dedek

Takrat več dedka

Začenja se

Tiho izgleda

kot da se ni nič zgodilo

in poudarki

drugi najbolj odsoten

Med pore

da zdaj živim v njem.

Onstran

tega viseče mreže,

buden

V neskončnih sanjah

babice

ki tka in tka

Splet prednikov

našega

zemlja

Draga

Draga

zemlja.

Pesem 2

Ik't'aan

Ba'axten Kin Wa'Alik

Mina'an K'aayt'aano'ob,

wa tin wilik ch'uylik ti '

Che'obi '.

Ba'axten Kin Wa'Alik

Mina'an ik't'aano'ob,

wa tin wilik u ch'áajal ti 'u Mayja'il

Cháako'obi '.

Ba'axten Kin Wa'Alik

Mina'an Ki'ki't'aano'ob,

wa tin wicik k'aaxli 'ti' u yaak '

aak'o'obi '.

Ti 'che'ob sorodnik lechik

u noj ka'ani 'pirinsuut v wolis t'aano'ob.

Ti ch'aajil mayja 'cháako'ob sorodnika ch'ajik

U juum v t'aano'ob.

Yak 'aak'o'ob kin aak'k'axtik

u yóol v t'aano'ob.

Tu'ux yanech wa ma '

Tvoj xuul v t'aano'obi '.

Tu'ux yanech wa ma '

tvoj jáanpik'e'enil a t'aano'obi '.

Wey yanech bakan t'uchlikech

ichi 'u yaal v k'abo'obe'.

T'aanen tu k'ab

che '.

Uglasila k'ayt'anen tu ch'aaji '

Cháak.

Ugladite ki'ki't'anen tu yaak '

aak '

Yétele

Do t'aana.

Bey túun uuuchik do je'epajal tin tuukula ',

Bey túun inkajik a ki 'movSkabáaj

k'ayt'aanil, ik't'aanil, ki'ki't'aanil.

Ta cha'aj

u tóop'ol k t'aan

Tvoj t'aanil u chi '

V t'aanu.

(Prevod: poezija)

Zakaj rečem

da ni poezije

Če jo vidim v listih

drevesa.

Zakaj rečem

da ni poezije

Če jo vidim v čistosti

dež.

Zakaj rečem

da ni poezije

Če jo vidim privezano v jeziku

Bejucos.

V listih dreves, ki jih obesim

Galaktična spirala mojih besed.

V čistosti kapljic

Zvok mojih besed.

V jeziku bejucos ato

Potomce mojih besed.

Kje si

Na koncu mojih besed.

Kje si

V neskončnosti vaših besed.

Če pa ste tu, se ustavite

Med otroki mojih rok.

Ker sem poezija v vejah

drevo.

Ker sem poezija v kapljivem

dež.

Ker sem poezija v jeziku

Bejuco

In sem verzi verz na obali boca

vaše besede.

Tako ste mi cveteli v mislih,

Tako se radi ukoreninite

Poezija, poezija, poezija.

Ker si odšel

ki vzklikne našo besedo

V besedi Usta

moje besede.

Pesem 3

Xooch '

Dzok u k'uchul xooch '.

Tvoj mot'ubal yo 'koot.

T'UUBUL TU Túukul.

Máax Ken u tomojchi't

ua mix maak ku k'in ti'e kaaja.

U xla 'báakel maakobe chen ka maanakoob.

I ujé tvoj boonik u muknaloobe ch'een k'aax

dzok u kaajal u luuk'u tumén lóobil.

Xooch'e

Tu xuxubtik u k'ayil kuxtal.

Tumén ma 'u k'aat u k'ay u kíimil.

(Prevod: Sova)

Lahko vam služi: Teme za monografije za delovna mesta in razstave

Prihaja sova.

Se zlepi na steno.

Meditirajte.

Kakšna smrt napovedati

Če v tem mestu nihče ne živi.

Fosili ljudi

Transmark kjer koli.

Luna slika grobnice polja

ki je začel žvečiti plevel.

Sova

Vadite pesem za življenje.

Noče zanašati svoje smrti.

Pesem 4

Taan koš

V Wojel ta bin, mixbik'in HisUnakech,

Ma'alob xen ta Beel, min tuklil v k'áastikech,

V Dzíbolale ', ka'a sicak máax yakuntikech,

wa le ka tuklil, ti te'e ku bitiktech.

*

Ma'tuklil tyo'lal, wa kin p'áatal kositer,

Kex mixmáak yantenn, ka'a páatak ali náaySskinwóol,

ma 'táan u páajal, v k'at-óoltik u laak' ba'al,

Xi iktech ma'alobil x-ch'úupal ki'imakchak a wóol.

*

Kex túun yajtin wóol, tyo'lal tun tan a p'atken

ma 'tin tuklaje', wa bey ken a čebelj,

Tyo'lal ootzilen, lebeetik ma 'yakuntken,

wa túun ta bine ', mešajte u suut a wich ti' deset.

*

V K'áat-óolale ', xi'iktech yéeten ya'ab utzil,

kositer wicho'obe 'táan u yalkab u ja'il,

Tyo'lal mixbik'in bin HisUnaken v Wibechu,

Tu xu'pul v wiiku ', tvoj bin xan v kuksalilu.

*

Teche 'táan bin. Tene'kin p'áatal.

(Prevod: greš)

Vem, da odhajaš in se ne boš vrnil.

Da, vaša pot se nadaljuje, da vas ne bom ustavil.

Upam, da obstajajo tisti, ki vas imajo radi,

Če to manjka.

*

Ne mislite, da sem sam

Ne bom imel nikogar, ki bi me tolažil.

Kaj vam še lahko želim?

Da ste dobro, da ste srečni.

*

Boli me, da sem pobegnil,

No, nikoli nisem razmišljal o tem.

Če greš na mojo revščino,

Sploh me ne glej, da se vrni.

*

Ampak želim vam dobro.

Zdaj tečejo solze v teh očeh

da te ne bodo nikoli več videli.

Zrak zmanjka z mojim življenjem.

*

Odideš, ostanem.

Smernice v majevskem jeziku

1

Juntúul wa'ala'an Máak Sásamal tu Sololankil, U Paach.

Vedno stoji. In dan za dnevno odide koža.

Odgovor: Chakaj / Mulatova palica.

2

Bak 'u ts'u' che'il u wíinklil.

Pritisnjenega mesa. Les naprej in zadaj.

Odgovor: Tako / piščančji coop.

3

Wi'ij tu jalk'esa'al, na'aj tu jáala'al.

Lačni, ki ga nosijo. Polno prinašajo nalaganje.

Odgovor: Ch'óy / Vedro.

4

Ch 'ujuk v k'aaba'. Kin ch'ujulkinsik u kuxtal le maako'obo.

Sladko je moje ime. In sladkajte življenje človeka.

Odgovor: Kaab / Draga.

5

YEEL LETI'E KAYANTAJ. Eetel leti'e ka t'aan. Yeetel leti'e ka kanik Payal chi '. Tak Ka Jaaya '. Ba'axi?

Z njo živite, z njo govoriš, z njo se naučiš moliti in zehati. Kaj je?

Odgovor: Chi ' / usta.

Reference

1. (s/f). Majevski jezik. Geoencyclopedia. Vzeti iz geoencyclopedije.com.
2. (s/f). Majevske besede. Veliki muzej majevskega sveta Méride. Vzeto iz GranmuseodelmUndomaya.com.mx.
3. Brita May, D.L. (2021). Pesmi v Maji in španščini. Drugi dialogi. Mehiška fakulteta. Vzeti iz Trosdialogosa.Colmex.mx.
4. De la Garza, m. In recinos, do. (1980). Majevska literatura. Caracas: Ayacucho knjižnica.
5. Munro, s.In. (2001). Majevski jezik. Caravelle. Cahiers du Monde Hispanique et Luso-Brésilien. Št. 76–77. pp. 85–94.